Ko je bilo vojne konec, je z ZDA zmagal tudi Superman. In hej, kdo bi se lahko uprl stripu, ki je premagal resničnost? Nič čudnega, da so sociologi kulture in popularni mistiki v njem videli neke vrste mesijo, slednji so celo dokazovali, da Kal-El v hebrejščini pomeni "enak bogu", ter s tem povezovali zlo usodo igralcev, ki so Supermana upodobili bodisi na televiziji bodisi na velikem platnu. Kirk Alyn, ki ga je l. 1948 igral prvi, se je na hitro postaral in takoj padel v pozabo. George Reeves, ki so mu zaradi prepričljivosti pod Supermanovim kostumom s spužvo ojačali mišice, je naredil samomor, ker se mu je publika v resnih filmih glasno krohotala. Christopher Reeve, najslavnejši filmski Superman, je po zvezdniškem fiasku padel s konja in ostal paraliziran. Nicolasu Cageu, ki naj bi v kratkem zaigral Supermana, se smejejo že zdaj, scenarij pa že leta leži v predalu, ker z njim nihče ni zadovoljen, studio Warner Bros., ki je štart omenjenega filma najavljal že za to leto, pa se je prav letos znašel v najhujši finančni krizi.