Vesna Čadež, akademska slikarka mlajše generacije, je svoj slikarski opus najmočneje zaznamovala z upodabljanjem motivov iz narave. Tokrat je razstavila slike, posvečene bivanju poleti v Parizu – v slovenskem rezidenčnem ateljeju Cite des Arts. Nastale so na ulicah in v parkih, nekaj pa že ob vrnitvi v domačem ateljeju. Poletno sonce jo je izvabilo, da je zapustila »ustvarjalni mir in ustaljeni čas sobe«, pripoveduje, in se, ogledovalka, podala na sprehode po ulicah, obiskovala muzeje in galerije, beležila s fotoaparatom in kamero in seveda z akvarelnim blokom, ki ji je najzvesteje služil v parkih, na rečnih nabrežjih, ob mostovih, ki vodijo do dveh znamenitih otokov ... »Ob atmosferi tega mesta človek ne more ostati ravnodušen.« Presenetili sta jo prostorska urejenost mesta in mreža povezav z metrojem, predvsem pa multikulturnost ljudi. Kako je občutila nekdaj prvo metropolo sodobne umetnosti? »V današnjem času razumevanja umetnosti ima Pariz še vedno pridih raja za umetnike; tja se odpravljajo tudi, da bi si vedno znova ogledali dele, ki so jih slikarji v stoletjih pred nami zaznamovali z impresionističnimi dražljaji barve v podobah utripa mesta in njegovih značilnosti. Še vedno živijo znamenita shajališča, kot sta recimo Montmartre ali okrožje Marais. V galerijah pa sem žal, poleg velikih klasičnih slikarskih del, zasledila manj sodobnih umetniških postavitev.«