Na letošnji božični znamki je prizor Poklon svetih Treh kraljev novorojenemu Odrešeniku. Gre za poznogotsko srednjeveško fresko, naslikano leta 1476 iz podružne cerkve sv. Miklavža v Mačah pri Preddvoru. Avtor slikarije se v literaturi opisuje kot »Maški mojster«. Harmonično zasnovana kompozicija Poklonitve svetih Treh kraljev pomeni po figuralni plati kakovostni vrh tega motiva v slovenskem srednejveškem slikarstvu. V obrazih protagonistov te slikarije, v njihovih izrazih in kretnjah, je mogoče zaznati poudarjeno lepotno milino, v koloritu pa toplo živahnost in polnost barvnega izraza. Kompozicija podobe je še tipično srednjeveška; posamezni prostorski plani se narivajo eden čez drugega in se ne menijo za perspektivične zakonitosti upodabljanja prostora. Hlev z voličkom in osličkom je narisan zelo šablonsko , prav tako tudi mesto v ozadju podobe. Najbolj skrbno so narisani obrazi. Določajo jih barvni nanosi v odtenkih in občutljivo senčenje. Osebe so bogato oblečene v skladu s takratno modo. Slikar si je prizadeval čimbolj realistično prikazati glavne osebe na podobi. Vse našteto že naznanja nove umetnostne zamahe, preporod v umetnosti. Ta se začne in izoblikuje v Italiji ob koncu 14. stoletja. To je renesansa. Nova umetnost se širi iz Italije po Evropi in z zakasnitvijo spreminja umetnostno produkcijo tudi na Slovenskem. Na freski Poklon svetih Treh kraljev je naslikano tudi novorojeno dete, je del vsebine in del svetopisemske pripovedi. Esencialna bit freske napoveduje rojstvo evropskega Novega veka. Freske v podružnični cerkvi sv. Miklavža so znanilke novega razumevanja umetnosti in življenja v vsemogočih razsežnostih.