Najprej bi mu svetovala, naj o vsem dobro premisli. Podjetništvo ima slabe in dobre strani, predvsem na začetku pa od človeka zahteva veliko odrekanja. In če se že odloči za podjetništvo, potem ne sme obupati ob prvi težavi. Družinsko podjetništvo pa je tudi sicer nekaj posebnega in ima prav tako dobre kot slabe strani. Dobra je, denimo, ta, da poznam delo svojega moža, da mu lahko stojim ob strani, slaba pa je v tem, da se morava zelo potruditi, da odmisliva podjetje in se posvetiva drug drugemu. Velikokrat si popoldne rečeva: »Zdaj sva doma in se ne bova pogovarjala o poslu. Zdaj smo samo mi.« Včasih nama uspe, velikokrat pa tudi ne. Zato so toliko bolj dragocene počitnice, ko se lahko sprostiva in nabereva moči za nove podvige.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
svetovala svetovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
naj naj podredni veznik
o o predlog; mestnik
vsem ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
premisli premisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Podjetništvo podjetništvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
predvsem predvsem členek
na na predlog; mestnik
začetku začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
od od predlog; rodilnik
človeka človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zahteva zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
odrekanja odrekanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
In in priredni veznik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
že že členek
odloči odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
podjetništvo podjetništvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
sme smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
obupati obupati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ob ob predlog; mestnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
težavi težava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Družinsko družinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
podjetništvo podjetništvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
sicer sicer členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
posebnega poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dobre dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
slabe slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
poznam poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
delo delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
svojega svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
moža mož samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
stojim stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ob ob predlog; mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
slaba slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
morava morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
potruditi potruditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
odmisliva odmisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
podjetje podjetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
posvetiva posvetiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
drug drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
drugemu drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, dajalnik
Velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
popoldne popoldne splošni prislov; nedoločena stopnja
rečeva reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
bova biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
pogovarjala pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
o o predlog; mestnik
poslu posel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
samo samo členek
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
nama jaz osebni zaimek; 1. oseba, dvojina, dajalnik
uspe uspeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
ne ne členek
Zato zato priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
dragocene dragocen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
počitnice počitnice samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sprostiva sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
in in priredni veznik
nabereva nabrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
moči moč samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
podvige podvig samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar