»Mogoče, vendar dvomim. Saj smo že bili tam. Jeff bo ves čas besnel nad italijanskimi vozniki, zoprn mu bo vsak avto, ki ga bomo najeli, in pritoževal se bo nad poletno zasmrajenimi kanali v Benetkah. Bodiva iskreni, India, res ni mogoče reči, da je romantičen.« India je vedela, da se je Gail pred dvaindvajsetimi leti poročila z Jeffom, ker je bila noseča, nato pa je po treh mesecih splavila in se naslednjih sedem let trudila zanositi, medtem ko se je borila za visok položaj v odvetniški pisarni, kjer je bila zaposlena. Indijino življenje je bilo precej bolj preprosto. Odločitev, da se odreče karieri, je bila zanjo precej manj boleča. Gail se je še zmeraj spraševala, ali se je po rojstvu dvojčkov pred devetimi leti prav odločila. »Mogoče so kosila z drugimi moškimi in kakšna »nepremišljenost« tu pa tam le nadomestilo za nekaj, kar mi Jeff nikoli ne bo dal, za tisto, kar ni in verjetno nikoli ni bil.« India si ni mogla kaj, da se ne bi vprašala, ali ni zaradi razmerij še bolj nezadovoljna z življenjem, ki ga živi. Mogoče je segala po nečem, kar ne obstaja ali ni dosegljivo, vsaj zanju ne. Mogoče si Gail preprosto noče priznati, da je ta reženj življenja za njima. Tudi Doug ji zvečer ni prinašal vrtnic. Toda India jih ni pričakovala. Sprejela je, da sta taka, kakršna sta, in všeč ji je bilo. Njemu tudi.