Mnoge so bile sicer nedoločljive (na primer odrske postavitve, v katere so bili povezani zgolj plesi), nekatere pa so bile vezane na dogodke življenjskega ali koledarskega kroga, zaradi česar so pogojevale uporabo folklornih kostumov, ki naj bi oblačenje ob izbranih priložnostih ponazarjali. To je bilo opazno pri skupinah, ki so imele dva niza folklornih kostumov, a sta se oba niza navezovala na isti prostor (en niz, s katerim so ponazarjali oblačenje ob pražnjih dneh, in drug, s katerim so ponazarjali oblačenje ob delavnikih), in pri skupinah, ki so na podlagi raziskav prišle do novih folklornih kostumov, pri katerih so izpostavljale bodisi »delavnost« ali »prazničnost«.41 Poleg ločenega obravnavanja ali, bolje rečeno, izpostavljanja razlik med oblačenjem ob nedeljah, cerkvenih praznikih, praznikih življenjskega kroga in kmečkih praznikih (kot na primer košnja, žetev ipd.), h katerim je sodila posebna obleka, ter med oblačenjem ob delovnih dneh, ki se hkrati kaže v obravnavah oblačilne kulture in se odseva v označevanju folklornih kostumov, se ob »noši« pojavljajo atributi, ki poudarjajo »izvirnost«, redkeje »avtohtonost«, »originalnost«, »pisanost«, »bogatost« in »tipičnost«; pri ocenah Drugih »stiliziranost«, ki ima skoraj brez izjem vedno negativno konotacijo. Pri izvirnosti včasih ni povsem jasno, ali naj bi to pomenilo, da gre za folklorne kostume, ki izvirajo s terena in so zato »izvirni«,42 ali pa za kaj drugega, kar izvirnost43 določa.44 »Izvirnosti« je sorodna »avtohtonost«,45 ki podobno poudarja, da gre pri folklornih kostumih za navezanost na prostor in njegovo samoniklost,46 folklornim kostumom pa se pripisujejo še drugi atributi, s katerimi avtorji besedil zaradi romantično-nostalgičnih pogledov na ljudsko kulturo in nekdanje življenje želijo poudarjati tisto, s čimer bi v gledalcu