Udeleženka simpozija Beate Roessler poudarja, da problem ne tiči zgolj v možnosti zlorabe naših osebnih podatkov – med najbolj občutljivimi so nedvomno informacije o našem zdravstvenem stanju –, pač pa v tem, da s povečevanjem količine naših podatkov postajamo vse bolj ranljivi, s kršitvijo avtonomije zasebnosti pa je kršena tudi avtonomija javnosti demokratične družbe. Seveda nas države v duhu boja proti terorizmu in nasilju prepričujejo, da nadzori in zbiranje naših biometričnih podatkov rabijo blaginji naše varnosti, toda od zagotavljanja varnosti do orwellovskega univerzuma je zgolj korak. V Middlesbroughu, mestu na severovzhodni angleški obali, je mestna oblast poskušala zmanjšati visoko kriminaliteto s postavitvijo goste mreže kamer CCTV, najverjetneje najgostejše na kvadratni meter v demokratičnem delu planeta. Kdor v Middlesbroughu na tla odvrže cigaretni ogorek, ga že v naslednjem hipu okara oster glas iz zvočnika. Resda je mesto s postavitvijo kamer postalo čistejše, a stopnja kriminala se kljub temu ni zmanjšala; pri vsem tem pa je najbolj zanimivo in morda zastrašujoče, da takšen panoptični nadzor menda večina meščanov podpira. Kdo vse obdeluje naše podatke in s kakšnimi nameni in cilji, za večino ostaja neznanka, prostor, v katerega se je mogoče umakniti ali skriti, pa je vse manjši.