Življenje v avtu. Posledica vsega je, da se je družina znašla do vratu v dolgovih, brez doma in skoraj povsem brez denarja. Potem ko vsak mesec poplačajo vsa posojila, jim zmanjka osnovnih sredstev za preživljanje. Betka ima namreč nekaj manj kot 400 evrov porodniške, Janez pa res zasluži nekaj več kot 600 evrov – a vsa njegova plača gre za poplačilo dolgov. Pa še premalo je. »Zaradi najine neumnosti smo ostali brez lastne hiše in brez strehe nad glavo,« se zavedata danes. A v dnevih, ko skupaj z otrokoma živiš v avtu, ne samopomilovanje in ne posipanje s pepelom ne pomagata. Najti je treba rešitev. Takoj. Njihova rešitev bi bila, pravita, majhno stanovanje; povsem bi jih zadovoljila tudi čisto majhna soba. Vsi štirje bi se stisnili na en kavč … da jim le ne bi bilo treba spet spati v avtu, kot so v zadnjih dveh tednih, skriti v kakšnem gozdu, za tržnico ali kjerkoli, kjer jih, tako so predvidevali, ne bo nihče videl. »V avtu smo se zadrževali le ponoči, ko smo spali. Podnevi smo hodili naokoli, največ smo bili v velikih trgovskih centrih, kjer sem lahko v tamkajšnjih straniščih vsaj umila otroke. Posebno srečni smo bili ob koncu tedna, saj smo tu in tam naleteli celo na kakšno degustacijo.«