Pred kratkim je kraj gostil tudi italijanski pokal, ki nosi ime po Grivelu, možakarju, ki je prvi v tem delu Evrope skoval cepine in dereze za lokalne plezalce. Gost večera je bil svetovno znani alpinist Patrick Gabarrou, ki je večer popestril s predavanjem o svojem plezanju v Matterhornu. Medtem ko so Italijani na umetni ledeni steni tekmovali za svoj pokal, se je Dejan Miškovič - Miško v tretje lotil smeri, ki mu dolgo ni dala miru – Tsunami. To svetovno znano smer v kombiniranem plezanju je šele leta 2005 prvi preplezal Scot Muir, in sicer s pomočjo ostrog. Zdaj imamo tudi Slovenci svoja junaka, ki sta si podredila eno najtežjih smeri na svetu. Preden jima je uspelo, sta se Miško in Erik Švab trikrat odpravila pod vznožje stene, da sta preučila vsak gib, pregledala vsako razpoko, ki bi jima lahko med plezanjem ponudila oporo. Niti vprašati ju ni treba, kako močno sta si to želela. Že pogled v oči razodeva, koliko truda, koliko treningov in odrekanja je bilo potrebnih za ta uspeh. Tisti, ki so se je lotili do zdaj, so morali plezati dobesedno po stropu. Tistim s plezalskim znanjem povejmo drugače: smer je ocenjena z M12, čeprav je dolga le 35 metrov, je ena najtežjih, vprašanje je, ali je deset podobno težkih na svetu. Neizkušenost je največja nevarnost