»Večerna pokrajina je najbolj čarobna nekaj minut pred in po prihodu lune na nebo. To mistično ozračje zapolnjujejo zabrisane svetlobe kresnic, ki nam zgolj nejasno dajo čutiti tisto, kar se pred nami dogaja…,« ob slikah razmišlja Franc Novinc, ki drugi del razstave zaključuje z deli zadnjih let in podobami pomladanske atmosfere, ko kalužnice v močvirjih pričarajo črno rumene odtenke, ter z motivom vozov polnih žita, ki ob sv. Jakobu čaka na mlačev. Kljub raznolikosti Novinčevih motivik pa je osnovni namen tokratne postavitve predvsem prikazati slikarjevo izrazno moč. Kot je sam povedal, je slikanje na papir povsem nekaj drugega kot na platno. Bolj je sproščeno, brez zavor, z odprtimi mejami, kar slikarjev trenutni ustvarjalni zanos dviga v neslutene višave. Velike hipnotične barvne ploskve, energične potegnjene poteze so tiste, ki razstavljene slike delajo za Novinčeve, v motivih tako blizu okolju, v katerem živi, in v zanj značilni ekspresivni likovni drži tako magične, celo odmaknjene od realnosti. »Zakaj bi iskal motive drugje, ko pa je domače okolje neizčrpen vir za moja likovna doživetja,« razmišlja Novinc, ki svoj svet v likovni govorici skuša prikazati čimbolj doživeto in poetično hkrati. Takega, kot v pogledu od znotraj tudi je.