"Je že v redu, hvala," je zajecljal. Poskusil se je premakniti in oditi naprej, toda v tem trenutku je zagledal tujca, ki je stal ob skupini domačinov. To je bil velik, mlad moški z nenavadnim obrazom in s kratko pristriženimi svetlimi lasmi. Na rokavu njegove srajce je bil velik oljnat madež. Bill Lasker se je nazadnje le premaknil in nadaljeval z oddajanjem poštnih pošiljk v nabiralnike. Med njimi so bili opomini, ljubezenska pisma, grozilna pisma, sam ni vedel, kaj ima pravzaprav v rokah. Ko je zavil v Harrisonovo ulico, je zagledal chevyja s kalifornijsko registrsko tablico, ki je parkiral pred gradbiščem, natanko tam kot včeraj. Bill je odvrgel poštno vrečo, stekel je po ulici in planil v telefonsko govorilnico, odkoder je poklical policijo. Ves zadihan je poročal o tujcu ob množici radovednežev in o parkiranem avtomobilu s kalifornijsko registracijo.