V svojem vsakdanu človek uporablja prav vse možgane, čeprav v vsakem trenutku niso enako aktivni vsi predeli. Živčne celice in povezave med njimi, ki iz kakršnegakoli razloga niso aktivne, bodisi odmrejo bodisi prevzamejo drugačno funkcijo. »Kadar kak del možganov izgubi svoj senzorni vhod – kot se lahko zgodi ob izgubi katerega od udov ali pa očesa –, začno druge živčne celice v večji meri oživčevati ta predel in ga rekrutirati za opravljanje drugih funkcij. Po izgubi vida lahko s pomočjo sodobnih tehnik spremljanja aktivnosti možganov opazujemo, kako postanejo področja, ki so sicer aktivna ob procesiranju vidnih informacij, sčasoma aktivna ob procesiranju tipa. Tovrstno oživčevanje neaktivnih področij možganov je tudi vzrok pojavu fantomskega uda, pri katerem ljudje – največkrat ob dražljajih s področij, ki oživčujejo sorodne predele možganov – čutijo bolečino ali druge tipne zaznave v udu, ki ga sicer nimajo več,« pojasnjuje Grega Repovš.