Polkovnikov slog je bil nekoliko pretenciozen za spoznanje prenabuhel za Morsov okus; in vendar je bilo pisanje precej nad povprečjem za takšno zvrst lepo je znalo povzeti vsebino in tako naravnost pehalo bralca, da je zalistal v Drugi del. Sicer pa je bila ena izmed najopaznejših značilnosti tega pisanja vpliv Grayeve »Elegije, napisane na podeželskem pokopališču« - pesmi, ki se je bila piscu nedvomno zataknila v grlu, še ko je drgnil šolske klopi v kaki nepomembni šoli, in ki je v njem pustila sledi nekoliko mračnjaškega pogleda na človeško usodo. Toda par izrazov je bilo vendarle nadvse posrečenih, in Morse je bil pripravljen dati čisto petico tistemu nenavadnemu okrasnemu pridevku »nadtelesni«. Škoda le, da ni imel pri sebi svojega najzvestejšega slovstvenega sopotnika, Chambersov angleški slovar, kajti na tistega »konjača« je sicer ničkolikokrat naletel v križankah, ni pa si bil čisto gotov, kaj natanko je takšen konjač počel; pa tudi tisti »izfiguriran« klobuček je bil vse prej kot domač, ne?