In ne nazadnje je celotna iraška vojaška operacija namenjena obrambi ameriških in zahodnih naftnih interesov in nobene prave možnosti ni, da bi nosilci vojne v Iraku dopustili finančni zlom ali poglabljanje svetovne recesije. To bi bil enako velik ekonomski poraz, kot če ne bi uspeli na vojaško političnem področju zrušiti režima Sadama Huseina. Če predpostavimo relativno hitro in učinkovito vojaško akcijo, ki ne bi smela trajati več kot tri do štiri mesece, globalna ponudba nafte kljub vojni ne bo bistveno prizadeta. Zato tudi večjih in daljših cenovnih pretresov ne bo. Srečali se bomo s kratkoročnim visokim skokom cen, ki običajno vsebuje vojno premijo in pokrivanje različnih poslovnih tveganj. Toda z veliko verjetnostjo bo po uveljavitvi novega političnega režima cena nafte na polovici leta hitro padla. Tako da cena nafte v letošnjem letu v povprečju ne bo bistveno nad svojim dolgoročnim povprečjem. Poleg tega bo nekoliko zbledela tudi podoba in vrednost dolarja, kar bo dodatno znižalo stroškovne pritiske. To je seveda optimistični scenarij, toda strah pred dolgoročnimi visokimi cenami nafte v vojnem letu 2003 kljub temu nima posebno trdnega temelja.