Kdo je Cunjak, danes nemara vedo le še redki; drugim gre nekaj uvodnega pouka. Dušan Cunjak je v letih, ko privatni biznis sploh še ni bil reklo dneva, prej prepovedana beseda, pričel s takim biznisom na območju, na katerem je bila država še posebno občutljiva in ga je zavarovala z zapletenim zakonom. Namreč v založništvu. Začela sta skupaj z Davidom Tasićem, s komercialnimi projekti na temo Titovih ljubezni in Golega otoka, in šla kmalu vsak po svoje. Cunjak je za nov začetek ponatisnil Požgano travo Daneta Zajca in Svinčene zvezde Vena Tauferja, dve od najpomembnejših povojnih slovenskih pesniških knjig, in se tako lotil posla na koncu, ki ga ne bi zgrabila nobena od 'uradnih' založb, saj so se tedaj pod pritiskom novega časa že komercialno ozaveščale. Usmeritev v kulturno pomembne in komercialno zanemarljive izdaje je nadaljeval in kronal z izdajo Zbranih del Daneta Zajca, zaradi katere je po lastni izjavi tudi bankrotiral, predtem pa natisnil še vrsto pomembnih knjig.