Vse odlikuje posebna tehnologija, imenovana e-ink oz. e-črnilo, njihovi zasloni pa se imenujejo EPD (Electronic Paper Display). To zveni znanstveno in futuristično kot le kaj, vendar je načelo tehnologije skoraj kamenodobno. Se še spomnite mehaničnih prikazovalnikov na starih računalnikih, ki so nam ponosno kazali hitrost procesorja ali druge parametre, delovali pa so na sistemu obračajočih se mehanskih delov? No, e-ink ni tehnološko nič kaj naprednejši, le da se vse skupaj dogaja na mnogo manjši skali. Zaslon je sestavljen iz velikega števila majcenih kapsul, ki so različno obarvane na različnih ploskvah. Te se nato obračajo in tako ustvarijo sliko. Pojavi se problem, ker ima vsaka kapsula le določeno število ploskev, kar pomeni zelo omejeno barvno paleto – in res, večina bralnikov e-knjig nam bo privoščila število odtenkov sivine, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke, o barvah pa nam pustijo le sanjati. Velika prednost te tehnologije je, da energijo porablja le za spreminjanje slike – »obračanje« strani. Tako lahko razmeroma šibka baterija zagotovi kakih deset tisoč obratov strani. Ni si težko predstavljati, da je to ogromno branja. E-ink ima še to prednost, da ne sveti tako kot LCD- ali CRT-zasloni. To je blagodejno za oči in zagotavlja, da nam slika ne bo izginila, ko bomo stopili ven na sonce, da bi v branju uživali na klopci.