Zato bi morali volivci, če bi res hoteli vedeti, kakšna prihodnost jih čaka s kanclerjem Stoiberjem, namesto bleščeče bavarske podobe, ki jo ponuja v predvolilnem spopadu, ocenjevati neznanega Stoiberja, tistega, ki bo morda vendarle bolj kot kanclerju Schröderju podoben očetu nemškega gospodarskega čudeža iz šestdesetih let Ludwigu Erhardu z vsem njegovim liberalističnim gospodarskim instinktom. Ocenjevati bi morali Stoiberja, ki v preobleki ultra konservativca ne bo retorično udrihal čez tujce, Evropo, prejemnike socialne pomoči ali kriminalce. Tudi v takšnih izjavah se bavarski premier ne loči veliko od Gerharda Schröderja, preden je ta postal nemški kancler (o zločinskih tujcih: » Raus, aber schnell! «, ven, in to takoj, o evru: »Bolehni nedonošenček!«, o spolnih prestopnikih: »Zapreti, in to za vedno!«). V zunanji politiki pa je kanclerski kandidat CDU in CSU kljub svoji nagnjenosti na desno lani ostro napadel celo avstrijskega Jörga Haiderja. Za volitve 2002 se zato išče Edmund Stoiber, ki ga še ne poznamo dovolj.