O korenju tako ali tako že vse vemo. Vsaj kar se kulinarike tiče. Vemo, da brez njega ni spodobne mesne ali zelenjavne »župce«, niti enolončnice. Da surovega obožujejo dojenčki, ko jih »dajejo zobje«, čeravno ga imajo navadno več na tleh kot v ustih. Pa kljub temu. Tudi okusne kašice in sokovi zanje ga vsebujejo. Nabiramo ga v oktobru in novembru, za sprotno rabo pa tudi prej. Izmed vse zelenjave, kar je je, vsebuje največ betakarotena. Ta je predstopnja vitamina A, ki se navadno nahaja le v živalski hrani, zato je korenje kot vir vitamina A zelo pomembno za vegetarijance. Vsebuje še precej pektina, ki v prebavnem traktu nabrekne in tako varuje črevesno in želodčno sluznico, kalija, kalcija, železa, folne kisline, vitaminov skupine B, vitamina C, D, E, PP … V njem se skriva prava majhna naravna lekarna.