Morda bo tudi vam pomagalo, če si izmislite podobno mantro za čase, ko boste v skušnjavi, da bi po veveričje spravili kak predmet, ki se vam rad kopiči. Stvari, kot so rabljene plastične vrečke, izrezki iz časopisov, ki jih nikoli več ne boste pogledali, revije s člankom, ki bi ga radi prebrali, če bi se samo spomnili, kakšno zvezo ima z vašim življenjem, podaljški cevi, ki jih ne boste mogli uporabiti pri nobenem popravilu vodovodne napeljave, kar se jih boste v tem življenju še lotili, škatle od mleka, ki jih nikoli ne boste porabili, da bi iz njih naredili sveče, kosi volne, iz katerih nikoli ne boste spletli odeje, elastike, ki niso več v cvetu mladosti, zavitek nalepk z vašim starim naslovom, ki vam ga je poslala ugledna dobrodelna ustanova, škatlice, polne vizitk iz podjetja, v katerem že pet let ne delate več, telefonski imenik iz leta 1992, kemični svinčniki, ki jim je zmanjkalo črnila, raztegnjene sponke za papir, ključi, katerih vir je neznan, obrabljen smirkov papir, polomljena sončna očala, značka bivšega psa, avtobusni žetoni za tramvaj iz časov, ko je ta še vozil, in neke plastične zadevice, ki so nekoč nekam spadale, vendar se vam niti ne sanja kam. Tega se ne boste spomnili do takrat, ko jo boste zavrgli. In če bi se kdaj spomnili, bi ugotovili, da sploh ne spada tja, kamor ste mislili.