SLS je vedno veljala za stranko, ki dopušča širok spekter različnih pogledov. To kažejo tudi trenutne razmere v njej, čeprav se zdaj predvsem krešejo mnenja, ali naj se pridruži levosredinski koaliciji ali ne. Vendar se zdi, da so poenoteni vsaj glede tega, da ne ena ne druga možnost nista dobri oziroma da kvečjemu izbirajo, katera je manj slaba. Novoizvoljeni poslanci se večinoma nagibajo k stališču, da bi stranka morala nov zagon iskati v opoziciji, medtem ko se prvak Bojan Šrot z nekaterimi najzvestejšimi podporniki vsaj neuradno bolj spogleduje s koalicijskimi vrstami. Povsem razumljivo pa je stališče, da bi bil vstop v vlado za SLS bistveno manj težaven, če v njej ne bi bilo Desusa. V tem primeru bi namreč glasovi poslancev ljudske stranke imeli veliko težo, v nasprotnem zagotavljajo zgolj dodatnih pet glasov, od katerih vladne odločitve ne bi bile usodno odvisne. Prihodnje tedne torej SLS prav tako čakajo zelo zahtevne in pomembne odločitve, ne le o tem, ali želi biti vladna ali opozicijska stranka, temveč tudi, kdo v njej naj ima vajeti v rokah.