Udeležba na študentskih volitvah je že po tradiciji nizka, saj večino študentov bolj malo briga, kdo jih bo predstavljal oziroma iz katere skupine (politično, bržkone pa tudi poslovno) angažiranih študentov bo prihajal. Majhna udeležba in domnevno pomanjkljiv oziroma enostranski nadzor pri izvedbi volitev in štetju glasov sta bila že na večini dosedanjih volitev, predvsem v študentski parlament (opozicija v njem očita vodstvu Šouma, da si je s sumljivo pridobitvijo dvotretjinske podpore prilastilo praktično vse ključne pravice do odločanja ne glede na mnenje parlamenta), razlog za domneve o nepravilnostih in volilnih potvorbah. Ker izvoljeni predstavniki študentov odločajo o porabi kar precejšnjih sredstev (Šoum naj bi letno razpolagal z okrog 260 milijoni tolarjev, ki jih dobi od študentskega servisa - opozicija očita vodstvu Šouma na čelu z direktorjem Dragom Žuro, da porabi preveč denarja za lastno delovanje, premalo pa za študentske dejavnosti, in še tisto predvsem po lastnih preferencah), je interes struj in skupin seveda razumljiv, ostra konkurenca z elementi metanja polen pod noge pa prav tako. Študentska politika je v javnosti tudi že dolgo na (slabem) glasu kot (dobra) odskočnica za vstop v "pravo" politiko in poslovni svet ter možnosti za pridobivanje osebnih koristi.