bistveno odločnejši v notranji kot v zunanji politiki. Drugič, Ruplov politični slog ne spada v diplomacijo. Kako je potem mogoče, da ga različne vlade vedno znova zaposlijo z vodenjem diplomacije? Zdi se, da je racionalna razlaga ena sama: Rupel ni večni zunanji minister zato, ker bi bil sposoben diplomat, ki je zmožen uspešno voditi odnose v odnosih z drugimi državami. Rupla angažirajo zato, da sporov s sosednjimi državami ne rešuje, pač pa jih pušča odprte ali jih celo poglablja. Njegova naloga je ta, da notranjo politiko hrani z zunanjepolitičnimi konflikti. Pri tem zaseda privilegirano mesto mejni spor s Hrvaško. Med slovensko in hrvaško politično elito se je v desetletju in pol izoblikovala nekakšna konfliktna vzajemnost. Spor s sosedo eni in drugi eliti služi kot dimna zaveza, zoper katero lahko mobilizirata lastne državljane, kadar želita preusmeriti pozornost od notranjih težav. S temo sta tako zastrupili odnose med državama, da se zdi pot