Nemara edini razlog za to je, da imajo po javnomnenjskih raziskavah največ možnosti za zmago na volitvah – vsaj med strankami demokratičnega bloka, ki je oktobra 2000 sesul Miloševićev režim – prav Tadićevi demokrati, ki bi tako dobili pravico, da sestavijo in v koaliciji z drugimi vodijo vlado. Božidarju Đeliću, ki je pred začetkom volilne kampanje napisal knjigo o tem, kaj bi morala Srbija storiti, da bi postala napredna in bogatejša država, nacionalni demokrati očitajo, da je pred šestimi leti brez vladnega sklepa vrnil milijonarju Bogoljubu Kariću 40 milijonov evrov, ki jih ta moral plačati za neobdavčeni izjemni dobiček. Četudi je vsem znano, da je bivši finančni minister, ki je sodiščem posredoval kar 146 kazenskih prijav zaradi utaje davkov, Kariću moral vrniti denar, ker je tako sklenilo vrhovno sodišče Srbije, ga v demokratski stranki (DSS) Vojislava Koštunice obtožujejo sodelovanja z razvpitim tajkunom Karićem. Ta je od decembra 2005, ko ga je srbska vlada razlastila deleža v največjem operaterju mobilne telefonije Mobtelu, v Srbiji nezaželena osebnost.