Sojenje se je vleklo več kot eno leto. Dolgotrajnost postopka je mučila Nino, začuda pa tudi Jako Ulčnika, ki je nasprotoval še enemu psihiatričnemu pregledu. Ulčnika so namreč psihiatri pregledali in opazovali kar nekaj časa. Sprva je namreč obstajal sum, da v času dejanja ni bil prišteven. Tudi heroin in pribor za vbrizgavanje ob njegovi postelji sta vzbujala sum, da morda ni bil najbolj priseben, še posebej pa podatek, da se je že zdravil v psihiatrični bolnišnici. Na koncu se je brez sence dvoma izkazalo, da je bil sicer v času umora zmanjšano prišteven, vendar da je v polnosti razumel pomen svojih dejanj. Da je torej vedel, da mori svojega brata in njegovo dekle. Heroin in pribor za vbrizgavanje je pripravil, da bi lahko kasneje zatrjeval, da ju ni mogel umoriti, ker je bil pač »zadet«.