okoli njihovega povprečja precej enakomerno, zato izrazitejša povišanja ali znižanja medletnih rasti cen v posameznih mesecih še ne nakazujejo spremembe v tendenci gibanja cen. Najpomembnejši letošnji dejavnik inflacije v Sloveniji, ki tudi odstopa od predvidevanj pomladanske napovedi, so cene nafte, na katere vlada z ukrepi ekonomskih politik ni mogla vplivati. Cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje so k 2,5-odstotnemu povišanju cen v prvih osmih mesecih neposredno prispevale 1,2 odstotne točke oziroma polovico. Glede na to, da so bile trošarine na tekoča goriva od julija 2005 na minimalni ravni, ki jo še dovoljujejo predpisi EU, vlada v prvih osmih mesecih ni imela manevrskega prostora za izvajanje politike acikličnega prilagajanja trošarin na tekoča goriva z namenom glajenja nihanja cen naftnih derivatov. Zato se je vpliv 17odstotnega povišanja cen nafte tipa Brent v prvih osmih mesecih v celoti izrazil v povišanju cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Na dinamiko rasti cen letos pomembno vplivajo tudi cene hrane. Cene, ki se oblikujejo prosto, so se v prvih osmih mesecih letos povišale za 1,3 %, k inflaciji pa so prispevale 1,1 odstotne točke, v tem so od običajnih gibanj v preteklih letih in tudi od predvidevanj pomladanske napovedi odstopale predvsem cene hrane. Njihov prispevek k inflaciji je v prvih osmih mesecih znašal 0,4 odstotne točke, v enakem lanskem obdobju pa je bil negativen (-0,14 odstotne točke). Po naši oceni je to tudi posledica dejstva, da pozitivni učinki vstopa v EU na zniževanje cen hrane (večja konkurenca po vstopu Slovenije v EU, odprava preostalih carinskih omejitev za uvoz iz EU in odpiranje trga za proizvode tretjih držav) po dveh letih izgubljajo svoj impulz. To se kaže predvsem v rasti cen hrane, ki ni sezonskega značaja in ki po dvoletnem zniževanju letos rastejo v povprečju podobno kot ostale proste cene. Poleg tega pa letos tudi cene hrane, ki sicer sezonsko nihajo, odstopajo od običajnih sezonskih gibanj, kar je predvsem vplivalo na drugačno dinamiko gibanja teh cen po mesecih v primerjavi s preteklimi leti. Stabilna rast cen, ki niso pod vplivom zunanjih dejavnikov, je bila tudi v letošnjem letu posledica usklajenega delovanja ekonomskih politik Banke Slovenije in vlade. Ohranjanje stabilnega tečaja tolarja na eni strani in nadaljevanje izvajanje restriktivnega načrta uravnavanja reguliranih cen ter uresničevanje določil socialnega sporazuma glede plačne politike, je v prvih osmih mesecih omogočilo stabilno rast cen, ki niso pod vplivom zunanjih dejavnikov. Rast reguliranih cen brez tekočih goriv je bila v prvih osmih mesecih v skladu z načrtom za uravnavanje reguliranih cen in je k inflaciji v tem obdobju prispevala 0,2 odstotne točke. Vlada je v letu 2006 nadaljevala tudi s postopno harmonizacijo trošarin na tobak in tobačne izdelke k dogovorjenim stopnjam EU, kar je k letošnji inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke. Zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti pa je preprečevalo morebitne pritiske na rast cen s strani povečanega povpraševanja prebivalstva ali povečanih stroškov dela. Do konca letošnjega in v prihodnjem letu naj bi se povprečna inflacija gibala na doseženem nivoju okrog 2,7 %. Povišanje napovedi povprečne inflacije za leto 2006 za 0,6 odstotne točke je predvsem posledica višje rasti cen nafte in tudi cen hrane v prvih osmih mesecih glede na predvidevanja pomladanske napovedi. Tudi v prihodnjem letu pričakujemo nekoliko večji vpliv cen nafte na inflacijo kot smo ocenjevali spomladi, poglavitna razlika v napovedi povprečne inflacije za leto 2007 (2,7 %) v primerjavi s pomladansko napovedjo (2,1 %) pa je predvideno povišanje različnih trošarin, povezano tudi s spremembami davčne zakonodaje, ki naj bi začele veljati prihodnje leto. Pospešitev harmonizacije trošarin na tobak in tobačne izdelke k dogovorjenim stopnjam v EU, ki naj bi bila v celoti izvedena sredi leta 2007 (in ne leta 2008, kot je bilo prvotno predvideno) bo k inflaciji prispevala dodatne 0,3 odstotne točke, približno tolikšen pa bo tudi še skupni učinek