Jeremija je pomislil na njen odurni steznik in se zgrozil. »Ali pa morda meniš, da ta častivredna naloga presega tvoje šivalne veščine?« je strogo vprašala. »Ne ne, gospodarica,« ji je hlastno zagotovil. »Prav!« Spet je rignila in zdrsnila nazaj med blazine. »Odpelji ga v šivalnico, Mabel!« Ko sta prišla v šivalnico, se Jeremija namenoma ni ozrl proti okviru za vezenje, da ne bi dal Mabel razloga za sumničenje. Namesto tega je začel vneto krpati perilo, ki je ležalo na mizi. Čez nekaj časa je visokorasla, z belo tančico zastrta postava prinesla noter goro novih kosov perila. »Gospodarica pošilja,« je rekla z globokim glasom, po katerem je Jeremija prepoznal Lorenza. »Popravila je treba opraviti kar se da skrbno!« Pred Jeremija je na mizo nagrmadil več orjaških spodnjih majic in spodnjih kril. Na vrh vsega je položil … Katargin steznik! »Najprej pa moraš pokrpati životec,« je rekel. »Gospodarica si ga bo nadela, takoj ko bo pošit.« »Životec?« je v mislih pripomnil Jeremija. Pomanjševalnica je bila za steznik te pošasti zares skrajno neprimerna. Vzel je steznik v roke. Spredaj na njem ni našel nobenih pomanjkljivosti, zato ga je z nekaj truda obrnil. Na hrbtu se je razrahljalo šest trakov za zave377