Na izjave Saša Pečeta po praznovanju vašega rojstnega dne ste se odzvali precej ravnodušno oz. ste celo kazali interes, da poslanci s Pečetom na čelu odidejo iz stranke. Omenili ste, da ni lepšega, če od vas odidejo izdajalci in sovražniki. Je potemtakem konflikt trajal že dlje časa? Res je. A konflikt sem vedno miril in delal kompromise v dobro stranke, vendar človeku enkrat pač prekipi in ima dovolj takšnih izsiljevanj, kot si jih je privoščil Peče. Ne zanima me, ali je do tega prišlo zato, ker ga je naš član Roman Veras poklical, najprej naštel vse njegove funkcije in nato rekel: »Pridi, Saško, boš še ti nekaj povedal.« Takrat je Peče burno reagiral in zahteval, da iz stranke odide Veras ali pa bo sam zapustil SNS. Govori se tudi o tem, naj bi bil Peče v vaši odsotnosti vodil poslansko skupino precej po svoje … Res je. Zelo po domače. Pred nekaterimi novinarji se je predstavljal celo kot njen vodja. Imam vtis, da sta oba zelo močna značaja, podobno kot sedanji premier Janez Janša in nekdanji poslanec Ivo Hvalica, ki je leta 2001 izstopil iz SDS. Hvalice in Pečeta se ne da primerjati. Hvalica je bistveno trdnejši karakter in načelen človek. Peče pa … malo se pozanimajte v Mariboru, boste marsikaj slišali. Je bilo sporno tudi to, da je Peče z zakonskim dopolnilom k noveli zakona o prevzemih poskušal zavarovati položaj domačih prevzemnikov pred tujimi podjetji? To tako imenovano varovanje domačih podjetij pred tujci je pravzaprav varovanje tajkunov. Mi mislimo, da morajo ljudje živeti normalno, ne pa da jih obirajo do kosti in da se nekateri debelijo na njihovih žuljih. Teh tajkunov je v Sloveniji preveč in tudi tukaj je povezava med Pečetom in Šroti. Je zato celjski župan Bojan Šrot ponudil prostor za sestanek upornih poslancev? Treba je vedeti, da je bilo sestankov s Šrotom oziroma Šroti cela vrsta. Bili so tudi sestanki med Pečetom in Cestnim podjetjem Maribor, ki je prav tako povezano s Šroti. Pečeta so videvali praktično vsak dan, ko je vstopal v prostore Bojana Šrota v Celju. 28. decembra lani se je Peče udeležil sprejema pri celjskem županu v Celjski koči. A SLS je vendarle vladna stranka. Tako je. Takrat je bil zraven tudi Janez Škoberne iz Cestnega podjetja Maribor. Od poslancev drugih poslanskih skupin je bil navzoč samo še poslanec SDS, a je zelo hitro odšel. Verjetno mu ni bilo do tega, da bi sklepal kakšne sumljive kupčije. Peče velja za poslanca, ki je zelo opozicijsko opredeljen, SLS pa je vendarle vladna stranka. Menite, da obstajajo realne možnosti, da bi se trije vaši nekdanji poslanci pridružili SLS? Prepričan sem, da so imeli v načrtu, da sčasoma vstopijo v SLS in prevzamejo vodenje Slovenske narodne zveze, ki jo v okviru SLS vodi Marjan Podobnik. Novo vodstvo SLS namreč želi spraviti iz stranke oba Podobnika, tako Janeza kot Marjana. SLS je v igri tudi zato, ker se veligovorjenje o 42 tisoč podpisih se nanaša na staro zakonodajo, tega ni več. Načrt je bil takšen: razbiti poslansko skupino SNS, SLS mesec dni pred volitvami izstopi iz koalicije, vloži pobudo za razpis referenduma in se tako pokaže kot velik branilec nacionalnih interesov. Nato vstopi v koalicijo s Pahorjem in se »potegne nazaj« s kakšnim razlogom. Jaz pa seveda ne bi imel možnosti povedati v medijih, za kaj gre, saj brez poslanske skupine ne bi mogel priti do njih. ga. SNS je prek partnerstva lahko spravila v zakonodajo veliko dobrih idej. Res je, da ne piše, da je avtor idej SNS, toda koalicijske stranke so to podprle. In namen je bil dosežen. So dogodki v vaši poslanski skupini povezani tudi z dejstvom, da ste na predsedniških volitvah dosegli velik uspeh, saj ste v prvem krogu nagovorili petino volivcev? Marsikoga je moj uspeh motil. Po mojem mnenju je imela interes zlomiti to moč leva opcija, po drugi strani pa tudi SLS, ki se pripravlja na vstop v koalicijo s SD. Tudi srečanje med Šrotom in Kučanom na Hvaru verjetno ni bilo namenjeno temu, da bi šla skupaj na škampe. Kako pa gledate na stranko Zares? Bi uporni poslanci lahko vstopili vanjo? Težko bi rekel. Vsaj za Barbaro Žgajner Tavš vem, da bo šla najverjetneje v SD, kjer je njen mož. Vendar je vprašanje, ali bi jo vzeli glede na to, da so sprejeli že štiri nekdanje poslance LDS. Pa menite, da so se s tem opekli? Nedvomno. Kako pa bi ravnali v primeru hrvaške ekološko-ribolovne cone, če bi bili na oblasti? V prvi vrsti bi kar precej mejnih prehodov, ki so sedaj mednarodni, spremenil v meddržavne, kar bi pomenilo, da državljani drugih držav teh prehodov ne bi mogli uporabljati. Problem je to, da so na teh t. i. spornih območjih naši oblastniki de facto priznali mejo, kar je grozljivo. Temu se reče politika izvršenih dejstev in mislim, da je Slovenija tu ravnala zelo slabo. Drugič, od Evropske unije bi zahteval, da takoj pretrga pogajanja s Hrvaško, dokler ne bodo umaknili ERC. Tretjič, umaknil bi soglasje vstopa Hrvaške v Nato. Tudi Grki tega ne dovolijo Makedoncem že zaradi imena, kaj bi šele bilo, če bi jim ukradli ozemlje. Zahteval bi tudi od Evrope, naj izpelje konferenco o nekdanji Jugoslaviji, na kateri bi razpravljali o sukcesiji Jadranskega morja, ki si ga je Hrvaška prisvojila. 19