povsem prezrto. O tem bi se dalo marsikaj povedati. Med kritičnimi glasovi je treba nedvomno omeniti pisanje znanega tržaškega časnikarja in publicista Paola Rumiza v tržaškem dnevniku Il Piccolo dne 29. oktobra. V svojem zapisu je zelo pronicljivo prikazal svojevrsten odnos tržaške desnice do zavezniške vojaške uprave, ki jo obravnava kot okupatorsko, in da so italijanski demonstranti, ki so leta 1953 bili ubiti v znanih spopadih s civilno zavezniško policijo, padli pod “tujimi svinčenkami”. Po tej logiki Trsta niso osvobodili niti zahodni zavezniki, temveč Italija. S takšnim prikazovanjem dogodkov, pravi omenjeni časnikar, želi desnica kratkomalo spregledati obdobje od kapitulacije Italije (8. septembra 1943) do 26. oktobra 1954, ko se Trst vrne pod italijansko suverenost. Prav nobenega priznanja ali hvaležnosti do zaveznikov, da so s svojo prisotnostjo preprečili drugačno politično usodo Trsta, ki se je nakazovala po porazu fašistične Italije in njene raznarodovalne politike do Slovencev in Hrvatov. Tudi predsednik tržaškega občinskega sveta Bruno Sulli (privrženec Nacionalnega zavezništva) je ob navzočnosti predsednika republike Ciampija med njegovim srečanjem s tržaškim občinskim svetom označil zavezniško upravo v Trstu za okupatorsko. Dejal je namreč, da je Trst doživel dve okupaciji: jugoslovansko in anglo-ameriško, nacifašistične okupacije pa sploh ni omenil. Kdo je potemtakem osvobodil Italijo izpod nacistične zasedbe, ki jo je podpirala obnovljena fašistična Salojska republika?