Po rahlem vzponu se znajdemo na robu kanjona, od koder pregledujemo navpične stene in ugibamo, kje je speljana pot do najnižje točke najinega trekinga, oaze. V globino se spustimo med nizkim suhim rastjem, drobnimi pisanimi cvetovi in kaktusi košarkarske velikosti. Na mulatijeri, ki je edina vez vasi na drugem bregu kanjona s krajem, sem in tja srečava domačine, ki na oslih tovorijo pridelke za prodajo na cabanacondski tržnici. Trojilja povprašava po kondorjih. Z zamahom roke in v domačem jeziku nama pokaže na nedostopne navpične pečine, kjer na skalnih policah gnezdijo te velike ptice. Bolj ko se spuščamo po vijugasti poti, topleje postaja. Trojiljo hiti in naju priganja, ob tem večkrat vpraša, koliko je ura. Kmalu spoznava, da sam ne pozna na uro. Kolena že bolijo zaradi nenehne hoje navzdol, a dolina se zdi še daleč pod prepadi. Ko zaslišimo šumenje reke, nama to da novih moči ob misli, da bova noge kmalu namočila v svežo vodo. Čez viseč most prečkamo reko. Na drugem bregu ozke soteske se zopet vzpenjamo v hrib, med bujno vegetacijo, kjer raste vse mogoče sadje, tudi fige. V zelenju je skritih nekaj koč. Tod se odpočijemo in najin sopotnik pripravi prav okusno kosilo. Ker Pavla že ves dan črviči v trebuhu, se Trojiljo izkaže kot alternativni zdravilec. Ponudi mu poln lonček zelenih listov, prelitih z vrelo vodo. Kokin čaj. Menda je to univerzalni zvarek, ki odpravi večino težav. Po konkretnem okrepčilu sva pripravljena za nadaljevanje poti. Ko že misliva, da je pred nama le še sprehod vzdolž reke do oaze, kjer bomo prenočili, naju vodnik »razveseli« s ponovnim vzpenjanjem na drugo stran kanjona. Kamnita pot vodi v vas, ki šteje sto hiš in se lahko ponaša z električno napeljavo ter pošto, v kateri je tudi edini telefon daleč naokoli. Vas je videti povsem prazna, slišati je le lajež psov. Za ograjami blatnih vrtov hiš se sem in tja skriva brezzoba ženica. Drugi vaščani delajo na terasah, večina najmlajših pa je v šoli. Nadaljujemo s hojo vzdolž kanjona, malo navzgor, malo navzdol. Na edini večji ravnini v kanjonu zagledamo nogometno igrišče. Na travniku poteka tekma med dvema ekipama deklet. Med vratci enega izmed golov pa se je postavil v bran nihče drug kot osel.