Metodološko je študija pomanjkljiva zato, ker ne upošteva celovitosti spomenika. Vpliv na kulturno dediščino je presojala samo ozko znotraj območja, za katero je predvidena širitev golf igrišča. To območje obsega približno tretjino posestva in je le del prostorske celote, ki je kot kulturni spomenik državnega pomena vpisano v register nacionalne kulturne dediščine (Kobilarna Lipica in Lipica – kulturna krajina). To pomeni, da bi širitev golf igrišča morala biti presojana tudi glede na to, koliko bo vplivala na spomenik v celoti. Okoljsko poročilo, ki mora po veljavni zakonodaji upoštevati tudi kumulativne in sinergetske vplive, bi moralo v tem primeru gotovo obravnavati vpliv predvidene širitve tudi zunaj meja samega posega, saj je ta predviden znotraj območja kulturnega spomenika. Zato je strokovno nesprejemljivo, da je bil v kontekstu presojanja vplivov na krajino »merjen« samo vpliv na zarasle pašnike na območju 2. faze prostorske ureditve in da se je v okviru presoje vpliva na kulturno dediščino presojal le vpliv na dva posamezna elementa zaščitene kulturne krajine (kal in suhozid), ne oziraje se na krajino kot sestavljeno kategorijo, ki je izjemnega pomena za identiteto Lipice. To je še posebej sporno ob dejstvu, da je celotna Lipica, z zaraslimi pašniki vred, kulturna dediščina in sta njeno ohranjanje in razvoj v javnem interesu.