Če je v zadnjih mesecih po večini iraških pokrajin in mest zavladal relativen mir (vsaj v primerjavi s prejšnjimi meseci), pa se zdi, da se je zdaj vse nasilje preselilo na jug države, natančneje v Basro. Slednja ima zavoljo svojih enormnih naftnih zalog že od nekdaj povsem drugačen položaj kot druge pokrajine v Iraku. V času diktature Sadama Huseina je Bagdad Basro in njene prebivalce popolnoma zapostavil; Husein se je namreč bal, da bodo prebivalci mesta in njegove okolice po zgledu Združenih arabskih emiratov ustanovili svoj emirat in tako večino naftnega denarja zadržali v regiji. Dolgoletna nepravičnost je tako le razlog več za aktualni izbruh nasilja med različnimi frakcijami na območju Basre. Kot drugi argument pri razlagi nasilja na jugu Iraka pa je treba omeniti umik britanskih sil iz pokrajine; konec preteklega leta so britanske enote nadzor nad Basro prepustile iraškim varnostnim silam, kar so uporniške skupine razumele kot veliko zmago in tako dobile nov »raison d'être«. Slednji se v nasilju na ulicah Basre, ki je znana tudi pod vzdevkom »Sadrovo mesto«, v polnem razcvetu dokazuje iz dneva v dan. Tuje in domače vojaške sile se lahko večino časa le nemočno trudijo z ustavljanjem sektaškega nasilja, a dostikrat se lahko pohvalijo le z aretacijami posameznikov, ki so se jim njihovi nadrejeni že tako ali tako odrekli.