Poznamo pa tudi nasprotne primere. Po mnenju ruskih kritikov se je skupina umetnikov iz Novosibirska, Dimitrij Bulnigin, Vjačeslav Mizin in Konstantin Skotnikov, odlično znašla. Stvarnost je v Novosibirsku drugačna in Skotnikov, Mizin in Bulnigin v svojih delih poudarjajo idiotizem provincialnega življenja, ne le v Sibiriji, največji ruski provinci, temveč v vsej Rusiji, po njihovem mnenju največji provinci sploh. Njihova umetnost je estetski teror, s katerim hočejo minirati ustaljeni provincialni koncept. »Za umetnost smo pripravljeni na vse,« pravi Skotnikov. A to ni dovolj. Pri tem Skotnikov navaja, da mu je Mizin nekega dne rekel: »Daj, vzela bova motorno žago in odpotovala v Moskvo. Tam si boš odrezal nogo in jo prodal.« »OK,« je odgovoril Skotnikov. »Kljub temu ne bo šlo,« je odgovoril Mizin, »nimava motorne žage.« »V tem je težava,« pravi danes Skotnikov, »pripravljen sem si odrezati nogo za umetnost, a nimamo denarja za motorno žago.«