Hemon pa je istega leta naredil skoraj neverjeten korak za begunca. Z izpisovanjem besed na kartončke in mučnim ponavljanjem jezikovnih vaj se je učil pisanja. Po treh letih molka se je odločil, da bo pisal literaturo v angleščini. Po petih letih je objavil prvo zbirko kratkih zgodb The Question of Bruno . In potem se je zgodilo nekaj še bolj neverjetnega. Literarni kritiki od New York Timesa in Village Voicea do Esquira in Chicago Tribune so ga sprejeli kot svežega ameriškega pisatelja. New Yorker mu je ponudil objavo katere koli zgodbe. Takoj se je znašel v knjižni zbirki najboljših ameriških kratkih zgodb. V Village Voiceu je začel objavljati književne kritike. Ob tem je v sarajevskih Danih objavljal strupene politične komentarje, v katerih je na kose trgal politiko administracije Georgea Busha. Njegova druga knjiga Nowhere man je prišla v finale za najboljšo knjigo leta, ki jo izbira ameriško združenje književnih kritikov.