Res je, hkrati so se pojavile kar tri strategije. Kolikor sem izvedel na raznih sestankih in posvetovanjih o medvedu, je eno od strategij po naročilu ministrstva za okolje in prostor pripravil inž. Anton Simonič, nekdanji republiški lovski inšpektor in svetovalec vlade, drugo pa je domnevam, da na lastno pobudo pripravil nekdanji državni sekretar za gozdarstvo in lovstvo inž. Maksimiljan Mohorič. Ta strategija je v bistvu pomanjkljiva, lahko bi rekli tudi enostranska priredba tretje, uradne strategije, ki so jo v skladu s sklepom vlade pripravili na Zavodu za gozdove Slovenije in Upravi za varstvo narave. Raziskovalne inštitucije, katerih delo se kakorkoli dotika prostoživečih živali, so imele pri pripravi uradne strategije funkcijo nemo mahajočega repa, ki je dobil uradno strategijo samo na vpogled in predvsem v pohvalo. Menimo sicer, da v njej ni ničesar spornega, je pa za zdaj bolj semenj želja in dobrih misli kot resničen strateški dokument.