No, socialdemokrati se po programu sodeč v gospodarstvu zavzemajo za notranje lastništvo, za krepitev manjših in srednjih podjetij in nasprotujejo večinskemu vplivu bank in zavarovalnic na temeljne odločitve v gospodarstvu, »zato naj se njihova oblast nad podjetji omeji z razdruževanjem kapitalskih deležev in temu ustreznim lastninjenjem bank in zavarovalnic«. Mimogrede, v Topolšici je bil tudi nekdanji Peterletov svetovalec za privatizacijo dr. Boris Pleskovič, ki je zaradi svoje izjave o potrebnosti demonopolizacije (»break-out«) Ljubljanske banke spomladi 1991 naletel na silovito nasprotovanje LB. Janša je obljubil tudi znižanje vrste davščin za šibke sloje in povečanje davčnih obremenitev za najbogatejše. Kot vedno tudi v Topolšici ni šlo brez napovedi odprave »neupravičenih privilegijev, kot so izjemne pokojnine«, novost pa je posebna obdavčitev »za vsa večja stanovanja in stanovanjske hiše, ki so bile podarjene predvsem v komunističnem sistemu privilegiranim osebam«. Dobršen del govora je bil kajpak namenjen Združeni listi. A tiradam proti »pravni, moralni in politični naslednici revolucionarno-teroristične organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1937 na Čebinah«, je sledil presenetljiv sklep: »Oni niso naša konkurenca. Mi z njimi ne tekmujemo za iste glasove.« Enako naj stranke slovenske pomladi (SSP) ne bi tekmovale za glasove med seboj. Nasprotno, trditve o medsebojni konkurenci SSP naj bi se na lanskih lokalnih volitvah »izkazale kot puhla propaganda političnih nasprotnikov, ki so bili infiltrirani v te stranke«. Pravi politični nasprotnik »zdravega razvoja Slovenije« postaja »vse bolj surovi liberalizem«, zdravilo zanj pa eno samo, univerzalno - »sodelovanje strank slovenske pomladi«.