V Dubaju se močno trudijo za turizem, saj želijo privabiti čim več turistov. Zavedajo se namreč, da nafte ni v izobilju, zato vse svoje sile in seveda denar vlagajo v turizem in infrastrukturo. Za zdaj obišče Emirate približno 10 milijonov turistov na leto, do leta 2010 jih pričakujejo že 40 milijonov. Zelo smelo zastavljen načrt, ni kaj. Že ob pogledu na mesto iz zraka in okoliško puščavo sem se vprašal, od kod voda, saj približno milijon prebivalcev in skoraj polovica toliko turistov porabi kar nekaj te dragocene tekočine. Zelo hitro mi je postalo jasno. Med vožnjo skozi industrijski del Dubaja sem opazil neverjetne komplekse, ki so od podobni naftnim rafinerijam, v resnici pa so velikanski razsoljevalniki. Iz morske vode, ki jo črpajo okoli dva kilometra od obale, slano vodo predelajo v sladko, jo obogatijo z minerali in pošljejo v vodovod. Voda je pitna in se z lahkoto kosa s slovensko. Dubaj je za emiratom Abu Dhabi najbogatejši v državi. To je mesto presežnikov in rekordov. Edini na svetu imajo prestižni, 321 metrov visok hotel s sedmimi zvezdicami, ki se bohoti na svojem otočku, zgrajenem samo zanj. Burdž Al Arab veter, ujet v razpeto glavno jadro ogromne jadrnice, ki jo hotel predstavlja skupaj z otočkom je v nekaj letih postal simbol Dubaja. Upodobljen je tudi na registrskih tablicah avtomobilov in najboljše izvozno blago. Pri projektu je sodelovalo več kot 3000 arhitektov, oblikovalcev, inženirjev in drugih. Leta 1994 so ga postavili kot sedmo čudo sveta s tipično arabsko gostoljubnostjo, bliščem, razkošjem in še čim. Imel sem ga priložnost spoznati povsem od blizu in se v njem razvajati nekaj ur in ga vsekakor priporočam, če ga le imate možnost obiskati. Vsekakor so rekorderji v postavljanju arhitekturno impresivnih zgradb. Vse so obdane s steklom različnih barvnih odtenkov in druga drugo opazujejo v vsej svoji lepoti. Na moje začudenje vse te steklene površine nenehno čistijo, tako da so zgradbe čiste kljub puščavskemu pesku in prahu. Snažnost in čut za okolje sta opazna vsepovsod. Ulice in pločnike čistijo, zato smeti, tako značilnih za velemesta, ni opaziti. Vse zelene površine, ki jih je neverjetno veliko, so z milimetrsko natančnostjo pokošene in noč in dan jih avtomatsko zalivajo. Vse glavne ceste, ki so skoraj praviloma šestpasovne, so obdane s palmami in z angleško travico ter ponoči močno osvetljene. Kot zanimivost velja omeniti, da so avtoceste med Dubajem in drugimi Emirati osvetljene v celotni dolžini.