Ko se je streznil in je imel glavo kot razčesnjen čeber, ko je pogledal v denarnico in je tam zijala čista praznina, se je običajno zamislil nad sabo in se skušal vzeti k sebi. Z veliko mero samokritičnosti je ugotavljal, da je ena velika, neodgovorna svinja, ki odžira denar otrokom ter svoji ženi, posul se je s pepelom in si obljubil, da se bo tokrat resnično spremenil in podobno. To svojo odločitev je običajno pri zajtrku v polnem zanosu povedal še Katki, ta ga je globoko pogledala, zamahnila z roko in si mislila svoje. Vedela je, kako kratkega veka so njegove treznitvene prisege, samo, da je najhujši maček malo popustil, že je izginilo še tisto malo njegove trdnosti. Metod je šel mimo prvega bifeja, pa mu je že zastal korak, ljubica ga je klicala, slišal jo je, kako mu šepeče, naj vstopi. »Saj se upiram,« je opravičeval svojo slabost, ona ga je pa še kar vabila, se mu dobrikala in mu govorila, kako neznansko hrepeni po njem, in naj zaboga že vstopi. Takoj ko je bil noter, je šla k vragu zaobljuba, slabo vest je možak urno poplahnil s šilcem in pivom, še malo, pa je bil spet stari dobri pijanček. Kdo ve, kako dolgo bi se še slepil, da je z njim, alkoholom in Katro vse v najlepšem redu, če ne bi prišel mimo sosed Ferdo in ju na predvečer delavskega praznika povabil kresovat na Vrh. Metod se je obotaljal, ni maral praznikov, množice in nageljnov, a ko je slišal, koliko pijače so gasilci pripravili in kako ga bodo žrli, je bil takoj za. Žena tudi ni imela nič proti, redkokdaj se je odpravila med ljudi, pa so šli. Mož se je vsidral za šankom in se začel nalivati z vsem, kar so dali, eni so prihajali, drugi odhajali, on ga je pa kar žlampal. Ni opazil, kdaj se je Katka izgubila v glasni množici, bila je že polnoč, ko jo je uzrl na plesišču, ni bila sama. Neki postavni brkač jo je držal za roke, vrtela sta se kot nora, skakala in se na glas smejala, oni važič jo je kar naprej strastno stiskal k sebi, nič se ni upirala, očitno ji je godilo. V glavi se mu je začelo bistriti, po kdo ve kolikem času se je zavedel, kako ljubka, naravnost privlačna je njegova žena, svetli kodri so se ji lepili na obraz, bila je mlada, vroča in upehana, oči je imela samo za soplesalca, njene vrele ustnice so se željno prisesale na brkačeve, stisnila sta se v kot in se začela strastno lizati in mečkati. Metod se je stemnilo od hudega, razdvojil bi ju, vsiljivca kresnil po gobcu, zavpil bi in sočno zaklel, pa se ni mogel premakniti, noge je imel čisto telečje, usta suha kot saharski pesek. Bil je nemočen, majal se je sem ter tja, vse na njem, od rok do tička, je bingljalo ob telesu, le glava, ta je bila bistra, kot da ni pil že teden dni, vse je videl, vse razumel. Predvsem to, da njegovi Katri nekaj njegovih stiskov in malo žgečkanja še zdaleč ni bilo dovolj. Prvič v življenju je preklel svojo ljubezen do alkohola.