Podobno kot je nastal internet na kooperativni osnovi (»bottom-up«), utegne nastati tudi novo univerzalno komunikacijsko omrežje. Za primer vzemimo naselje, sosesko ali večji blok, katerega stanovalci se odločijo, da vzpostavijo krajevno omrežje za potrebe svojih notranjih komunikacij (nekakšno hišno centralo), ki bo omogočalo tako računalniške komunikacije (in dostop do interneta) kot tudi krajevne govorne ali video komunikacije (na primer hišni telefon ali kamere za nadzor okolice). Tehnične možnosti za to so že dane, mogoče še ne čisto po sprejemljivih cenah, ampak v letu ali dveh se bo tudi to spremenilo. Potrebna infrastruktura je tudi že na voljo hišna telefonska napeljava, ali krajevno kabelsko omrežje če pa tega ni, pa je tudi zrak prav tako dober prenosni medij za vzpostavljanje krajevnih omrežij. Takšne celice se že vzpostavljajo za potrebe dostopa do interneta, se pa seveda lahko uporabijo tudi za telefonijo. Potem je treba samo medsebojno povezati posamezne celice na krajevni ravni, pa na mestni ravni, pa na državni ravni, in v kratkem času lahko imamo alternativno omrežje za telefonijo. Jack Rickard, pronicljivi urednik ameriške revije Boardwatch, je že pred leti napovedoval, da bo nekoč prišlo do tega, da bo vsak, ki bo imel računalnik, klešče in spajkalnik, lahko v svoji garaži postavil privatno komunikacijsko centralo. Podobne pojave smo lahko opazili že pri namiznem založništvu in namizni produkciji zvoka, ko je razvoj računalniške tehnologije omogočil, da je tako rekoč vsakdo lahko postal založnik ali glasbeni producent. Manjka nam samo še ustrezna skovanka za ta novi delovni profil. Mogoče »samostojni komunikacijski usmerjevalec« ali »namizni multimedijski teleoperater«...