Prav tako pomemben kot poslovni del konference je seveda tudi akademski, saj je bilo med razstavljavci tudi več deset univerz in raziskovalnih centrov, med katerimi je najpomembnejši seveda domači, ženevski CERN. Dom največjega pospeševalnika majhnih delcev je tudi rojstni kraj interneta in svetovnega spleta, kot ga poznamo zasluge za razvoj pa si upravičeno lasti tudi ameriška vojaška raziskovalna agencija DARPA. Na ITU Telecom World so strokovnjaki iz laboratorijev CERN podrobno predstavljali predvsem projekt Grid, ki naj bi postal naslednja razvojna stopnja interneta. Osnovna zamisel Grida je povezava vseh računalnikov v omrežje, vendar ne kot pasivnih sprejemnikov, temveč kot osnovnih, sestavnih delov, ki jih lahko uporabljajo vsi, priključeni v omrežje. Znanstveniki, ki delajo v laboratorijih CERN, od fizikov prek biologov do geografov, potrebujejo zelo veliko procesorske moči za opravljanje raznih simulacij, zato so začeli razmišljati o združevanju nekaterih tehnologij in rešitev, ki bi jim lahko omogočile dostop do neizkoriščenih računalniških sredstev po vsem svetu. Grid je tako imensko kot tudi drugače podoben strategiji razpredenega računalništva (grid computing) podjetja IBM, vendar pa ima veliko bolj globalne cilje. Trenutno delujoče zasnove za Grid najdemo tako v strežniških gručah kot v izmenjavi datotek in tako imenovanem razpršenem (tudi internetnem) računalništvu (tj. projekti, kot je Seti@home), cilj laboratorijev CERN pa je še tesnejša povezava vseh teh računalnikov. V ta namen razvijajo posebne protokole, storitve in vmesno programsko opremo, ki bodo zagotavljali delovanje takih omrežij. Ideologi in načrtovalci projekta so sicer ugotovili, da Grid v končni različici najverjetneje ne bo en sam (kot je danes en sam internet in en sam splet), temveč se bodo uporabniki lahko sami povezovali v Gride na podlagi različnih, skupnih ciljev. CERN skrbi predvsem za promocijo zasnove Grida in deloma usklajuje raziskave in razvoj, pri tem pa sodelujejo tudi številne druge raziskovalne ustanove in univerze z vsega sveta in Evropska unija. Sicer pa je predstavnikom laboratorija CERN spet uspelo tudi izboljšati svetovni rekord v hitrosti prenosa podatkov, in sicer z 2,38 Gb/s na kar 5,44 Gb/s pri povezavi med laboratorijem CERN v Ženevi in univerzo Caltech v Kaliforniji, predstavili pa so še gigabitne medcelinske povezave in fotonska omrežja.