Negativni ali kritični glasovi onemogočajo človeku, da bi se dobro počutil sam s sabo oziroma da bi se na splošno dobro počutil. Ta notranji kritični glas je zlasti močan pri ljudeh, ki so bili med odraščanjem izpostavljeni nenehnim kritikam ali so bili žrtve telesne ali čustvene zlorabe. Obenem se (zlasti ženske) srečujejo s posebno vrsto kritike, ki jo vsrkavajo iz oglasov, s televizije in iz ženskih revij in ki jim govori, kakšne bi morale biti pa niso! Vzrok negativnega monologa človeka s samim seboj je najpogosteje dejstvo, da je negativne stvari o samem sebi poslušal tako pogosto, da je vanje začel verjeti. Vendar se je teh kritičnih glasov, ki so z leti prerasli v nekakšno stalno prisotno samokritiko, mogoče znebiti in si tako znatno izboljšati duševno počutje! Pri tem je pomembno, da ta kritična sporočila prepoznamo, da spoznamo, kako in ob katerih priložnostih se pojavljajo ter tako prepoznavamo vzorec in vsebino našega dialoga s seboj. Gre torej v prvi vrsti za vprašanje ozaveščenja sporočil, ki si jih nenehno pošiljamo, in tudi korenin teh vsebin, situacij in časa, ko smo se z njimi prvič soočili. V mnogih primerih bomo spoznali, da v glavi še vedno prenašamo besede in oznake, s katerimi so nas naslavljali starši in drugi pomembni posamezniki iz našega otroštva.