celoti prespala, prej me je gnjavil strastni mož, zdaj me mulc, alergičen na jogurt in jajca, vi bi se pa ob treh ponoči vozili po morju, da vas kakšen trajekt prereže na pol!« Na Ivanko ni bilo več mogoče računati. Gašper, Sebastijan in Monika so odšli na plažo pogledat gumijasti čoln in iskat rešitev. Plameni iz nekaj skromnih ognjišč med kamni in pod rešetkami s čevapčiči so švigali proti borovemu gozdičku in nikakor ni bilo jasno, kako da se še iglice niso vnele. Škržati so cvilili od strahu in omotični padali z vej! Gimnazijci so sedeli na plaži in previdno ‡ zgolj s prsti ‡ trepljali afriške bobne. Nenehno se dotikajo drug drugega, pa nič ne kaže, da bi skakali drug na drugega, je Monika skrivaj razmišljala o pomanjkljivosti svojega koncepta razumevanja medčloveških odnosov. flAh,« je rekel Gašper, flče bomo vsi trije v čolnu, se Ivanka ne bo razburjala. Ti, Sebastijan, boš krmaril, ko izkrcava Moniko, se pa vrneva. Lahko sva takšna, kot sva, ni se nama treba oblačiti.« flTudi zato ne, da bo Ivanka verjela, da nočeta uiti?« je pomislila Monika in se sama odhitela napravit. Babica in mama sta bili budni. Nista vstali, odprli sta vrata vsaka iz svoje otroške sobe in zmerjali: flV kopalnem plašču se ob treh ponoči podiš po prikolicah,« je rekla mama. flMisliš, da ne veva, kaj to pomeni?« flSeveda vesta, kopala sem se!«