»Vztrajali bomo, da se raven oskrbe in odgovornosti do sladkornih bolnikov v nobenem primeru ne bo zmanjšala, ampak bomo naredili vse, da se bo zvišala. Dandanes imamo na voljo že vrsto zdravil, ki so zelo uspešna pri zdravljenju sladkorne bolezni, zato ni razlogov, tudi ob nekoliko večjih težavah, ki jih imamo na področju zdravstva, da bi se kjerkoli omejevala oskrba sladkornih bolnikov. Nasprotno: pričakujemo, da bomo končno dobili nacionalni program zdravstvenega varstva sladkornih bolnikov Slovenije, ki ga pričakujemo že peto leto. Že minister Keber je ob neki priložnosti rekel, da se bo ministrstvo resno lotilo tega programa, žal pa veliko naprej še nismo prišli. Po nekaterih predvidevanjih je v Sloveniji 100.000 sladkornih bolnikov, nekateri pravijo, da jih je 120.000. Koliko jih je v resnici, ne vemo, zagotovo pa jih je vsako leto približno pet odstotkov več in posledice so zelo hude. Večina, 85 odstotkov, ima sladkorno bolezen tipa 2, vendar se tudi število bolnikov z diabetesom tipa 1 povečuje. Mnogi, tudi tisti, ki bolezen že imajo ali pa so pred nedavnim spoznali, da jo imajo, niso dovolj ozaveščeni, kaj vse je treba narediti, da se bo dalo s sladkorno boleznijo tudi normalno živeti. Zato društva v svojih programih dajejo veliko prednost ozaveščanju ljudi, tako sladkornih bolnikov kot drugih državljanov, hkrati jih seznanjajo, kje so razlogi za nastanek sladkorne bolezni in kako kar se da dobro preživeti z njo. Bolezen namreč ni ozdravljiva, je pa zelo zahrbtna. Zato tudi ni presenetljivo, da je generalna skupščina Združenih narodov lani decembra sprejela posebno deklaracijo o diabetesu, veliko pozornost pa ji daje tudi Evropska unija. 13. novembra nam bodo slovenski diabetologi predstavili smernice za zdravljenje sladkornih bolnikov, kar bo velik korak naprej. Teža te bolezni je tako velika, da ne moremo mimo nacionalnega programa varstva sladkornih bolnikov.«