zastaranje obveznosti - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni - dvoletni - prekluzija (kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju)
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| zastaranje | zastaranje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| obveznosti | obveznost | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik |
| čas | čas | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
| ki | ki | podredni veznik |
| je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
| potreben | potreben | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne |
| za | za | predlog; tožilnik |
| zastaranje | zastaranje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik |
| enoletni | enoleten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da |
| dvoletni | dvoleten | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da |
| prekluzija | prekluzija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| kdaj | kdaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
| se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
| ne | ne | členek |
| uporabljajo | uporabljati | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina |
| pravila | pravilo | samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik |
| o | o | predlog; mestnik |
| zastaranju | zastaranje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik |