V bogato okrašeni grobnici nomarha 16. nome, Knumhotepa II., se v nasprotju z nekaterimi drugimi grobnicami v Beni Hasanu, v katerih prevladujejo vojaški prizori, na stenah nahajajo miroljubnejši prizori ribolova in lova v močvirnih predelih Egipta. To gre brez dvoma pripisati času, v katerem je nastala grobnica. Knumhotep II. je namreč upravljal 16. nomo takrat, ko so nemirni časi prvega vmesnega obdobja že minili, nad celotnim Egiptom pa je znova zavladala 12. dinastija, prva dinastija srednjega obdobja. Faraone te dinastije so prikazovali kot prave kralje novega začetka, katerih naloga je bila deželo spet pripeljati v prvotno stanje popolnosti in ravnotežja. Hieroglifi na spodnjem delu sten grobnice pripovedujejo o tem, kako sta faraona Amenemhet I. in Sesostris I. prišla uredit ter potrdit meje med 15. in 16. nomo. Faraona naj bi svoje mejnike postavljala »z božansko natančnostjo« in razdelila okolico Nila, njegove vode, polja, drevesa in pesek vse do vzhodnih obal. Po teh zapisih vidimo, da so bili v tem času nomarhi sicer še vedno 'veliki fevdalci', vendar je bilo njihovo obdobje že v zatonu, ker je znova naraščala moč osrednje oblasti faraonov.