Nosilci likovnega in vsebinskega sporočila na bogato strukturirani slikovni površini so aluzivni znaki ali simboli, ki jih Rok Slana umešča v prostor slike, v ekspresivno izslikano pokrajino, običajno z aluzijami na morsko okolje. Sicer pa je skrbno obravnavanje globinske iluzije prostora z duhovno, transcedentalno simboliko ena od stalnic njegovega dosedanjega ustvarjanja. Uporaba takih znakov slikarju dopušča, da doseže posebno estetsko učinkovanje, kar je tudi njegov cilj. Interpretacije teh znakov se lahko razlikujejo med seboj, lahko so si povsem nasprotne, a to ne ovira same umetniške podobe, da bi dosegla svoj namen: projekcijo lastnega estetskega potenciala na odprto dušo gledalca. Znak je lahko barvna ploskev, drobne nepravilnosti na njej, negiben ptič, stol na nenavadnem mestu, newyorški kip svobode, vihrajoči trakovi, baloni... Vedno globlje, ko prodiramo v ploskve slike, več znakov najdemo. Po slikarjevi volji so postavljeni pred gledalca, da v njih lahko odkrije pokrajine slikarjeve in lastne duše. Slikarjeva občutljivost pride do izraza pri tistih zasnovah, ki so usmerjene v reducirano in z abstraktnimi poudarki začinjeno slikarsko izvedbo. Simboli v prostoru slike so naslikani z zanosom, a puščajo marsikaj odprto. To so podobe, ki ne nastanejo zlahka, a jim prav premišljenost daje temeljno značilnost. Podobe, oblikovane z mehkimi potezami čopiča in čustvenimi impulzi, kažejo občutljivost slikarjeve osebnosti.