Po dosedanjih izkušnjah in številnih raziskavah vino v omejenih količinah torej ugodno vpliva na srce in ožilje, kri, prebavo in odpornost ter deluje proti slabokrvnosti, poškodbam celic in dednega zapisa, ki jih povzročajo prosti radikali. A poleg vsega vsebuje predvsem tudi alkohol. »Vino nas sicer varuje pred mnogimi boleznimi srca in ožilja, če se poglobimo v rakava obolenja zgornjega prebavnega trakta in raka na dojkah ali jetrih, pa je pitje vina, tako kot vseh preostalih alkoholnih pijač, tvegano početje. Prekomerno pitje alkoholnih pijač povzroča tudi nevrološka in kardiovaskularna obolenja,« pojasnjuje Dr. Urška Vrhovšek. Da ne govorimo o odvisnosti od alkohola ter odpovedi jeter in drugih vitalnih organov, tudi če se z njim ne nacejamo. Dovolj je že pol kozarčka preveč. Že res, da so naši predniki na kmetih popili veliko več vina, a so tudi trdo delali na poljih ... Pa tudi veliko hitreje so umirali, in kako je vsa popita količina alkohola sploh vplivala na njihove organe, ni vedel nihče. Kakšen naj bo torej pravi odmerek? Do nedavnega je veljalo, da je dnevna priporočena količina vina za ženske en kozarček oziroma 'en deci' (v sorazmerju s težo oziroma presnovo), za moškega pa dva, ob jedi, seveda. Po nekaterih raziskavah pa naj bi vse potrebne snovi dobili že iz veliko manjše količine vina. Na zdravje! ŽIVA M. BRECELJ