Še kako dobro vedela, da je iztrgala smrti tako očeta kot otroka neznane ženske, in niti malo ni dvomila, da lahko stori to za vsakogar. To je bila velikanska odgovornost in človek bi skorajda rekel, da kaj takega lahko stori le bog. In Alida za te sposobnosti niti ni prosila niti si jih ni želela. Pa ji menda ni bila namenjena vloga odrešenice? Da bo trpela in umirala za druge? Mar ji je bilo usojeno, da se bo morala odreči svojemu življenju, potovati po svetu in onemogočati smrt na avtocestah in v bolnišnicah? Sicer pa je Alida dobro vedela, da ne more premagati smrti, četudi bi to hotela. Lahko bi rešila le peščico, medtem ko smrt vsako leto pobere na milijone ljudi. In tako je bilo tudi prav. Če bi lahko rešila lastno mater, kakega prijatelja ali nedolžnega otroka, potem bi z veseljem znova prestala smrtonosne muke. Nesmiselno pa bi bilo pomagati starcem, ali celo zločincem, da bi se tako izognili pravični kazni.