Kdor se vplete v gostilniški pretep, si lahko obeta marsikaj. Vrela kri s pomočjo alkohola lahko povzroči marsikatero nevšečnost. Ne samo hladno in strelno orožje, tudi gole pesti znajo biti nevarne. To je na svoji koži občutil D. S. iz Bodoncev. V enem od gostilniških prepirov že davnega leta 1996 ga je namreč lastnik lokala V. M. tako obdelal, da je za sedem dni končal v bolnišnici z zlomljenim nosom. Pozneje se je izkazalo, da je bilo poškodb še več, saj so se pojavile še težave s sluhom. Najbolj zanimivo pa se je zgodilo na sodišču. Na podlagi zdravniških spričeval je okrožni državni tožilec zoper V. M. spisal obtožnico, ker naj bi storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, saj je bil začasno in znatno oslabljen oškodovančev pomemben organ. Po štirih letih pravdanja je okrožno sodišče v Murski Soboti odločilo, da je gostinec V. M. kriv. Seveda se je ta pritožil in sledilo je spet večletno sojenje na višjem sodišču v Mariboru, ki je leta 2003 sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Na ponovnem sojenju pa je sodnik dal inštitutu za sodno medicino poškodbo D. S. v ponovno presojo, kjer pa so ugotovili: »Poškodbe nosu zaradi udarca s prelomom nosne kosti ali brez preloma so med tistimi, ki jih vedno ocenjujemo kot lahko telesno poškodbo, ne glede ali je bilo potrebno v splošni ali lokalni omami poravnati zlomljene kosti ali ne, ali je bil poškodovani po oskrbi zloma odpuščen domov ali sprejet na oddelek, ali je bilo potrebno namestiti še zunanjo oporo ali ne itd.« Osem let so porabili, da so ugotovili, da je zlomljen nos lažja telesna poškodba. To bi moral državni tožilec vedeti. Če gre le za lahko telesno poškodbo, pa je zadeva že zastarala. D. S. pa po osmih letih pravdanja ostanejo le stroški za odvetnika, ne glede na to, ali mu je bil nos zlomljen lažje ali težje. n