Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod) določa za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka dohodkovni in premoženjski cenzus. Dohodkovni cenzus na družinskega člana, ki velja za posamezno leto, je enak mesečnemu povprečju mejnega zneska, veljavnega v preteklem letu (mejni znesek je 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove, v letu 2008 je bil to znesek 403,63 evra). Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov pa se štejejo vsi prejemki, ki jih ti imajo iz delovnega razmerja, dohodka iz samostojne dejavnosti, dohodka iz kmetijskih in gozdnih zemljišč, dohodka od premoženja in drugih dohodkov, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška invalidnina iz tujine, invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se ne upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja. Poleg tega uživalec pokojnine ne more pridobiti pravice do varstvenega dodatka, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, če premoženje uživalca pokojnine in premoženje družinskih članov presega 22.407,55 evra. Zakon določa, kaj se ne šteje v premoženje upravičenca do pokojnine. Upravičenec do pokojnine mora v zahtevi za priznanje pravice do varstvenega dodatka navesti vrsto podatkov, v odločbi v konkretnem primeru pa je ZPIZ v njeni obrazložitvi navedel le, »da dohodek pobudnice na dan uveljavitve varstvenega dodatka ne dosega mejnega zneska 403,63 EUR, vendar pa njeni dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na posameznega družinskega člana presegajo znesek 388,86 EUR mesečno oziroma letno 4.666,32 EUR, kar je dohodkovni cenzus od 1. 2. 2008 dalje«.