Leta 1955 dobi vizum, vendar se je že odločila proti življenju v Ameriki vezi na Nemčijo, na poklic, na novo ljubezen so premočne, občutek odgovornosti do matere, ki je najavila svojo vrnitev iz Avstralije, prevelik. Privlačnost Heinza Balda je z leti zbledela. Traudl se zamisli, ko ugotovi, da je hitro našel tolažbo: »Za božič [1956] pride, da bi se zaročil z Manuelo in se morda takoj poročil z njo. Malce boli; manj zato, ker občutim to kot osebno izgubo in moram pokopati lastne upe, temveč ker sama nimam te sreče, da bi imela pogum za takšno življenje v dvoje, in kljub temu vlačim s seboj hrepenenje po njem. Vendar imam majhno zadoščenje, da ima sedaj Heinz sam tisti komični občutek v želodcu, ki je zame predpogoj za ljubezen in sem ga vedno pogrešala. Prav rada bi končno doživela takšen srečni občutek pripadnosti drugemu,« piše v njenem dnevniku. Danes dvomi, ali je bila po drugi svetovni vojni sploh še kdaj resnično pripravljena za to.